Gledališki abonma

Abonmajske predstave 2011/2012

Slovenija ima avdicijo

komedija za slovenske talente

Slovenija ima avdicijo

Ima Slovenija res talente? Kakšne? Slovenci so v zadnjih letih dokazali, da niso le narod pesnikov in pevcev, ampak se v njih skriva še marsikaj drugega. Na različnih izborih in odrih vidimo vse od plesa in čarovniških trikov, do pletenja in nenavadnih domislic. Café teater tokrat postavlja ogledalo tej situaciji v komediji za slovenske talente z naslovom Avdicija. Na njej se vsakič zvrstijo trije kandidati, ki skušajo zlobnega profesorja prepričati, da so pravi za igralski poklic, pri čemer razkrivajo številne stereotipe in komične poteze našega vsakdana. Da bi bila anamneza Slovencev še popolnejša, se pojavi tudi psihologinja Ifigenija, ki odkriva razloge za uspele in spodletele igralske ter življenjske usode. Jih bo uspela ozdraviti? Je to sploh mogoče? Odgovor čaka na Avdiciji.

Režija: Gojmir Lešnjak Gojc
Kostumografija: Zvonka Makuc
Scenografija: Andrej Stražišar
Nastopajo: Gojmir Lešnjak Gojc/Alenka Tetičkovič (Profesor), Tilen Artač (Ifigenija)
Kandidati (na vsaki predstavi po trije): Nina Ivanič, Jonas Žnidaršič, Teja Bitenc, Jernej Čampelj, Uroš Jezdić, Dušan Tomić
Tehnična ekipa: Rok Piletič in Jaka Okorn
Produkcija: Cafe teater v sodelovanju s Cankarjevim domom

Svetovalnica

komedija

Svetovalnica (Boom teater)

Viki, moderna emancipirana ženska 30-ih let, je vse bolj nesrečna in nezadovoljna s svojim starokopitnim fantom Erikom, zato ga začne varati s poročenim moškim srednjih let. Erik rešitev vidi v zakonski svetovalnici. Vas zanima, kaj se zgodi, ko vse male sladke laži pridejo na plan? Predstava se na komičen način ukvarja z večnim bojem med moškim in žensko ter s pripadajočimi stereotipi, govori o razpadu vedno večjega števila zakonov, ker so se pred zakon in družino vrinile moderne “vrednote”, hkrati pa nam ponuja zabavno primerjavo med tradicionalnim in novodobnim zakonom.

Igrajo: Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Maja Martina Merljak in Ranko Babič
Kostumografija: Emina Kaliman Ališič
Tehnični mojster: Žiga Okorn
Scenarij in režija: Miki Bubulj

Ko sem bil mrtev

žlahtna komedija in žlahtni režiser 2011

Ko sem bil mrtev (SNG Drama Ljubljana)

“Kolektivna in povrhu vsega še nema igra je polna simpatičnih igrivih domislic, ki so komične v najžlahtnejšem smislu, igralske kreacije se medsebojno oplajajo in stopnjujejo vse do orgastičnega vrhunca”, v režiji Diega de Bree.

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev, je bil velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, s katerim je svoj profesionalni ugled utrdila tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Gre za enega prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je med drugimi Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939), ki je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu, v kateri je sam tudi igral glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.

Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Rajnki Matija Paskal. Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče!

Premiera: 11. marca 2010

Režiser: Diego de Brea (izjemen občutek za tempo in ritem, vešče vodenje izvrstnih igralskih osebnosti, slastne režijske domislice, ki se jih kar ne moremo nagledati, pogum za izbiro skoraj pozabljenega načina igre, natančno in brezkompromisno režijsko oko ter posluh za subtilen humor)
Scenograf: Diego de Brea
Kostumografinja: Bjanka Adžić Ursulov
Avtor glasbe: Jože Šalej
Oblikovalec: luči Milan Podlogar
Nastopajo: Alojz Svete—soprog, Janez Škof—soproga, služkinja, Jernej Šugman—tašča, Boris Mihalj—snubec, šahist, Jože Šalej k.g.—pianist

Predstava nima odmora.

Seks in ljubosumnost

pohotno–maščevalna komedija

Seks in ljubosumnost (Šentjakobsko gledališče)

Najboljša predstava po izboru občinstva, 7. festival komedije, Pekre, marec 2011.

Bernard odkrije, da ga žena vara. Z zvijačo organizira sestanek na štiri oči z njenim ljubimcem Robertom in ga postavi pred kruto dilemo: ali ljubimec za revanšo da na voljo svojo ženo ali pa ga bo Bernard ubil. Robert izbere prvo možnost. S figo v žepu. Na večerjo, po kateri naj bi se stvari uredile, pripelje plačano dekle, ki se pretvarja, da je njegova žena. Stvari se razvijajo v pravo smer, dokler se nenadoma ne pojavi Robertova prava žena …

Premiera: 10. oktober 2010

Režija: Jaša Jamnik
Prevod, priredba in režija: Jaša Jamnik
Scenografija: Tomaž Štrucl
Asistentka scenografije: Inti Šraj
Kostumografija: Ana Matijevič
Asistent kostumografije: Bojan Vister
Glasbena oprema: Jaša Jamnik

Igrajo:
Srečko Kermavner—Bernard Marcellin, poslovnež
Katarina Batagelj Glavan—Jacqueline Marcellin, Bernardova žena
Silvija Jovanović—Marie-Louise, njuna služkinja
Boris Car—Robert Regnier, Jacquelinin ljubimec
Katarina Lukšič—Barbara, dekle na poziv
Mirjam Sedmak—Juliette Regnier, Robertova žena

Nežka se moži

komedija

Nežka se moži (SNG Drama Ljubljana)

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj …

Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na letošnjem natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010.

Premiera: 15. aprila 2011

Režiser Jaka Andrej Vojevec
Dramaturginja: Eva Kraševec
Lektor: Arko
Scenografinja: Nataša Černoša
Kostumografinja: Tina Kolenik
Skladateljica: Nataša Vester Trseglav
Oblikovalec luči: Milan Podlogar

Nastopajo:
Nina Valič—Neža
Bojan Emeršič—Matija
Jurij Zrnec—Tonči